Moja bedna silikonska duša


Defenders of the faith
March 13, 2006, 3:28 pm
Filed under: Uncategorized

Kolega aly je v blogu objavil povezavo do prispevka slovenskega filozofa Slavoja, ki je v New York Times-u objavil članek z naslovom Defenders of the faith. Članek govori o tem, da je ateizem naša edina in zadnja možnost za mir. Vsekakor zanimiva ideja zato sem se tudi odločil, da tukaj pustim svojo repliko.

Dejstvo je, da je vera manipulativna stvar. Človek ki širi oziroma »razlaga« vero lahko z ljudmi manipulira. Dober primer je Japonska, kjer se več terorističnih napadov zgodi iz verskih namenov, ki jih naredijo popolnoma zmanipulirani ljudje.

Sam sem ateist. Ne verjamem v nikakršno vero, ki se širi po raznih ustanovah oziroma, ki se širi med ogromne mase ljudi. Imam vero, verjamem v Boga. Ampak na popolnoma drugačen način, ki ga uči cerkev ali džamija. Ne verjamem v svete vojne in le-temu podobne manipulativne stvari.

Dokazi govorijo, da se je veliko vojn zgodilo z verskimi nameni. Si predstavljate, da bi se zgodili novodobni križarski pohodi ? Pravzaprav, ne. Počakaj. Križarski pohod se dogaja prav zdaj. Poglej Afriko. Po vsej Afriki najdemo ogromne in veličastne cerkve. Zgrajene so tam, kjer je socialna raven na totalni nuli ali pa blizu nje. In če pogledamoiz našega (osebnega) stališča; a ni lepo, da je nekdo nad nami ? Da skrbi za nas, da verjame v nas ? K Bogu se zatečemo, kadar ga potrebujemo. Če boste za minuto vklopili možgane boste takoj videli, zakaj so cerkve zgrajene prav tam. Da bi širile vero med brezverne ljudi. Oziroma med ljudi, ki so obupani nad lastno vero.

Torej, svet brez vere bi bil lepši in je naša zadnja možnost za preživetje. Že Zaratustra je to vedel. Kaj se da glede tega storiti je pa druga stvar. Kako bi poskrbeli, da bi ateizem širili brez »krivovernih« dejavnikov.

p.s.: vem, da je ta post poln anarhije in je nasploh zelo »trdo« branje. Zelo mi žal, ampak časa nimam na pretek.

Komentarji so zaželjeni.



The world is mine
March 9, 2006, 2:57 pm
Filed under: Uncategorized

Živijo, garda.

Torej, Skajofak se je ponovno spravil k blogu. Oh ja, spet ta idiot. Jebiga. Kot pri mojem prvem (FW) blogu bom tudi tukaj začel z uvodno besedo:

 ”Ponovno rojstvo je bilo neizbežno”

Torej… da kar začnem;

Še en beden dan gre v zaton in pekel postja plastičen. Drudi del cankarjevega tekmovanja se približuje in jaz sem totalno brez volje, do kakršnega-koli učenja.

Sicer je pa danes eden tistih dni, v katerih se spustim na kruta realna tla in potočim kakšno solzo. Da, bratje… Ako bi bil Pučnik živ, bi danes praznoval 74. rojstni dan. Slava in večni mir njemu.